Deset let po odločitvi za brexit več kot polovici Britancev že žal, da so odšli iz EU

Podpora ponovni pridružitvi Evropski uniji med britanskimi volivci narašča. Raziskava, ki preučuje stališča volivcev deset let po referendumu o brexitu, kaže, da vrnitev Združenega kraljestva na enotni trg z EU podpira več kot 80 odstotkov volivcev laburistov, liberalnih demokratov in Zelenih.

Čeprav 61 odstotkov vseh volivcev podpira trenutni pristop vlade glede odnosov z Evropsko unijo, pa raziskava kaže, da je zgolj 19 odstotkov volilcev takšnih, ki trenutno stanje močno podpirajo.

Popolno vrnitev podpira 53 odstotkov vseh volilcev

Popolno vrnitev v EU po ugotovitvah ankete podpira 53 odstotkov vseh volivcev. Med volivci laburistov je ta podpora 83-odstotna, med liberalnimi demokrati 84-odstotna, med Zelenimi pa 82-odstotna. Med volilci konservativcev pa takšno politiko podpira 39 odstotkov vprašanih.

Raziskovalci so sodelujočim v raziskavi predstavili šest različnih scenarijev, med drugim nadaljevanje neambiciozne politike laburistov, ohranitev dogovora nekdanjega premierja Borisa Johnsona, nadaljevanje oddaljevanja od EU, pridružitev k carinski uniji in enotnemu trgu ter ponovna pridružitev k EU.

"Kaj takšnega bi zahtevalo odprtje poglobljene razprave o suverenosti. Pridružitev k carinski uniji in enotnemu trgu pomeni, da bi velik del svojih predpisov prepustili zunanjim institucijam. Tudi zato nobena izmed političnih opcij ne bi mogla pridobiti javnosti na svojo stran v teh dolgotrajnih pogajanjih," je za Guardian pojasnil vodja raziskave Tom Brufatto.

Zakaj se laburisti izogibajo temam o ponovni pridružitvi k EU?

Politika vladajoče laburistične stranke predvideva zgolj usklajevanje z evropskim enotnim trgom, ne pa tudi polnopravnega članstva. To pomeni, da bi Združeno kraljestvo moralo zgolj pasivno sprejemati tuja pravila, ne bi pa imelo nobene besede pri oblikovanju evropskih predpisov in direktiv.

Kako zapleteno bi bilo takšno sprejemanje pravil v praksi, kaže že laburistični predlog o sanitarnem in fitosanitarnem sporazumu (SPS), s katerim bi zmanjšali ovire za kmetijski izvoz. Združeno kraljestvo se je namreč od brexita leta 2020 na tem področju že oddaljilo od 76 evropskih predpisov.

Strokovnjak za javno mnenje John Curtice je kritičen do dejstva, da se laburisti temi brexita načrtno izogibajo. Opozarja, da bodo morali svojo politično računico spremeniti, saj je ignoriranje te teme zanje škodljivo.

Po njegovih besedah namreč laburisti zaradi svoje politike glede brexita izgubljajo volilce, ki se vse pogosteje obračajo k liberalnim demokratom, Zelenim in stranki Reform, ki jo vodi eden od najglasnejših podpornikov britanskega izstopa iz EU Nigel Farage.

Nekdanji vodja laburistov Neil Kinnock je za Guardian ocenil, da je brexit Združenemu kraljestvu povzročil ogromno škodo, zato od laburistov pričakuje, da bo stranka nekoč zagnala kampanjo za ponovno pridružitev.

"Star sem 84 let in tega verjetno ne bom dočakal. Vendar bodo ljudje zaradi spoznanja, da bi bila to najboljša rešitev, in lastnih interesov, to na koncu uvideli," je dejal.

Anand Menon, direktor inštituta UK in a Changing Europe, pa je opozoril na globoka protislovja v viziji laburistične stranke. Kot pravi, je nesmiselno, da britanski finančni minister izgubo 8 odstotkov BDP zaradi brexita trenutno rešuje s politično "ponastavitvijo" odnosov z EU, ki bi prinesla zgolj enoodstotno gospodarsko rast.

Prav tako je laburistična strategija delnega usklajevanja z evropskimi standardi izjemno nepraktična, še ocenjuje Menon. Združeno kraljestvo bi namreč postalo le še pasiven sprejemalec tujih pravil. Da bi preprečili "nenamerna razhajanja" z evropsko zakonodajo, bi bil potreben nenehen nadzor, to pa bi britanski politiki prineslo ogromno birokracije. Kot opozarja Menon, bi bila takšna situacija že iz administrativnega vidika izjemno naporna in neugodna.